Jasmina Detela / VEČER d.o.o.

Ustvarjalnost v šoli

Pet razlogov za smeh

Pri izbirnem predmetu umetnost na Drugi osnovne šole Slovenj Gradec pripravili dramsko uprizoritev po knjigi njihove profesorice Bože Božene Lesjak, ki zabava in tudi vzgaja.

Kako pomembno vlogo ima smeh v naših življenjih in kakšni so njegovi učinki je v svoji peti knjigi z naslovom Kdor se smeje, je junak opisala profesorica razrednega pouka na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec Boža Božena Lesjak. A ni ostalo le pri knjigi, na njeni podlagi je nastala tudi igra. Pripravila jo je skupaj z učenci neobveznega izbirnega predmeta umetnost, na pomoč pa so jim z glasbenim in plesnim vložkom ter izdelavo scene priskočili še nekateri drugi učitelji in učenci.

Znanje prenaša na druge učitelje in učence

“Lani sva šli skupaj s hčerko na tečaj za vaditeljico joge smeha. Tam sem dobila veliko dobrih idej in ker rada pišem se mi je porodila ideja, da bi vso to znanje prenesla v knjigo. Napisala sem pravljico in s tem dala učiteljem, vzgojiteljem, staršem in vsem drugim, ki bodo knjigo prebrali, možnost, da to znanje joge smeha prenesejo na otroke,” pove Lesjakova.

V začetku letošnjega leta se je odločila, da pridobljeno znanje predstavi tudi učencem četrtih, petih in šestih razredov, ki so vključeni v izbirni predmet umetnost. Napisala je scenarij za igro in jih povabila k sodelovanju. Vključilo se je vseh 26 učencev, ki že vso šolsko leto pridno vadijo, predvidoma v juniju pa bodo 45-minutno igro tudi prvič  odigrali za javnost. Da je vse zanimivejše za oči in ušesa so jim na pomoč priskočili še profesorice Emilija Počič, Vladka Mori in Natalija Pek. Počičeva je skupaj z učenci podaljšanega bivanja izdelala sceno, Morijeva je napisala spremljavo za igro, ki so jo odigrali učenci v okviru glasbenega projekta ter pesem, ki jo je uglasbila, zapeli pa so jo četrtošolci, Pekova pa je z učenci, ki sodelujejo pri ritmični gimnastiki pod mentorstvom Tatjane Sušek, predstavila plesno točko. Tovrstna sodelovanja in povezovanje pri projektih so na šoli že uveljavljena praksa, ki naredijo projekt zanimivejši.

Zabavna dogodivščina in vsi brez treme

Pravljica, ki zabava in tudi vzgaja, pripoveduje o Cenetu, ki je bil žalosten in zamorjen fant, ni imel prijateljev, čeprav ni bilo z njim nič narobe. Le stikov ni znal navezovati in manjkalo mu je radoživosti. Glavno vlogo v predstavi igra petošolec Nik Pavlič. “Igral sem Ceneta, vloga je bila zanimiva. V začetku sem bil zelo žalosten in dolgočasen, potem pa mi je Simona pomagala, da sem postal vesel, razigran in obdan z mnogimi prijatelji. Pomagala mi je spoznati pet resnic o smehu.

To so, da se moramo smejati najmanj petnajst minut na dan, da s smehom pride v naše telo več kisika, zato se lažje učimo, da se lahko smejimo brez razlog, da se narejeni smeh lahko hitro spremeni v resničnega in nalezljivega in da smeh odpira vsa vrata.” Vlogo Simone, katere naloga je bila, da Cenetu povrne smeh na obraz in ga poveže s sošolci, sta odigrali Suri Razgoršek in Eva Klančnik, njegovo mamo papetošolka Tia Brezovnik, ki pove, da nima treme, saj je igra zabavna.

Ob igranju se imajo fajn tudi četrtošolke Danijela Žvikart, Katarina Linasi Rogač in Eva Klug, ki jeCenetu pokazala vaje za smeh. V vlogo se je zelo vživela, saj rada nastopa. Tudi smeji se rada, zato bi težko odigrala vlogo, ki ni smešna. Na odru se počuti veselo in razigrano.

Priložnost za vsakogar

“Preko vaj joge smeha sem učencem želela pokazati, da lahko sami sebi pomagamo do pozitivnega razmišljanja. Velik problem predstavlja tudi uporaba predloga s in z, pogosto ju zamenjujejo, zato sem ju skozi pravljico približala otrokom,” pove profesorica, ki se že vso svojo učiteljsko pot trudi, da bi se učenci čim bolje znašli na odru in tudi v življenju. Vsako leto napiše kakšno igro, ki jo potem učenci uprizorijo na odru. Z nastopanjem namreč dobijo samozavest, ki je v življenju zelo pomembna. “Nesamozavesten otrok se ne zna postaviti zase in vso žalost tišči v sebi, medtem ko samozavesten otrok zna izraziti, kaj misli. Zato si ves čas prizadevam, da dobijo priložnost nastopati tudi manj talentirani učenci. Te učitelji včasih prezremo, saj so običajno tiho.

Pomembno je tudi, da učenci sami povedo, kaj si želijo in si sami izberejo vlogo. Bodo raje izstopali in igrali, prebrali spremno besedo, prišepetovali, saj se na tak način potem lažje vživijo v vloge.”

Otroci se zelo radi smejijo, opaža Lesjakova, veliko bolj, kot odrasli. Ko se eden začne smejati, se smeh razširi še na druge. Na vajah se vedno veliko smejejo, včasih tudi brez pravega vzroka. “Zakaj se ne bi, saj nas nič ne stane, pa še dobro voljo prinaša in izboljšuje počutje. Poskusite,” priporoča sogovornica.

Jasmina Detela